Prva izkušnja z Worldpackers

Že pri načrtovanju najinega odhoda sva raziskovala različne možnosti cenejšega popotovanja. Vedela sva, da obstajajo aplikacije, s pomočjo katerih lahko, v zameno za najino delo, dobiva nastanitev in hrano, s tem pa zmanjšava izdatke pri zastavljenem mesečnem proračunu. Malo sva se razgledala po ponudbi, prebrala mnenja in ocene drugih ter se odločila, da bo za naju najprimernejša aplikacija Worldpackers. Med obiskanimi stranmi deluje najbolj pregledno, ima visoke ocene ter po komentarjih sodeč zadovoljne uporabnike.

Za prvo destinacijo sva si izbrala od Slovenije drugačno in zanimivo, pa tudi oddaljeno Japonsko, ki pa velja po izkušnjah mnogih popotnikov in turistov (med prvimi in drugimi je velika razlika😊) za izjemno drago. Želela sva poiskati kakšno priložnostno delo ter tako privarčevati pri potovalnem proračunu. Da nama bo pri tem pomagala aplikacija oziroma platforma Worldpacker, je bilo povsem logično. Aplikacija deluje na klasičnem principu ponudbe in povpraševanja. Obe strani nekaj ponujata (delo, streho, hrano) in obe nekaj rabita (delo, streho, hrano). Čisto preprosto. Po končanem obdobju dela podata obe strani svoji oceni. Uporabnik (delojemalec) poda anonimno oceno o gostitelju, prav tako pa tudi gostitelj oceni gosta. Komentarji obeh strani se razkrijejo šele po 14. dnevih, s čemer se preprečuje, da bi eden ali drug ocenjeval na podlagi prejetega. Aplikacija nudi pomoč tudi v primeru, ko gostitelj ne deluje skladno z dogovorom. In če gostitelj dobi nekaj izjemno slabih komentarjev, Worldpackers preneha sodelovati z njim. Tovrstne podrobnosti vzbujajo zaupanje.

Kdo so gostitelji?

Gostitelji so lahko hostli, ekološke kmetije, družine in drugi, ki potrebujejo pomoč pri različnih nalogah, kot so čiščenje, barvanje, administracija, poučevanje, pomoč na kmetiji in podobno.

Kdo se lahko prijavi na Worldpackers?

Vsak, ki izpolnjuje kriterije za sodelovanje na izmenjavi:

Članstvo na WP.

Za uporabo aplikacije mora popotnik plačati letno članarino. Obstaja tudi paket za tiste, ki potujejo v paru. V tem primeru imata osebi vsaka svoj profil, zavezuje pa ju ista članarina.

Celovitost podatkov

Vsak uporabnik mora izpolniti svoj profil na platformi, kar vključuje:

Osebne podatke (ime, fotografija).
Opis svojih veščin, interesov, preteklih del in podobno
Stavek ali dva o tem, zakaj želiš sodelovati kot prostovoljec.

Starost

Prostovoljec mora biti star praviloma vsaj 18 let. To je pogosto pravna zahteva, povezana z odgovornostjo gostiteljev.

Veščine in motivacija

Nekateri gostitelji iščejo samo določene veščine, zato mora popotnik sam preveriti, če ustreza zahtevam in pričakovanjem. Nato pa tudi gostitelj iz podatkov v profilu in odgovorjenih vprašanj, podanih ob prijavi, preveri ustreznost potencialnega gosta.

Odgovornost in zanesljivost

Popotniki in gostitelj se morajo držati dogovorov in upoštevati vnaprej določena pravila. To na primer pomeni, da so delovne ure spoštovane iz obeh strani. Prav tako se mora popotnik pri delu potruditi glede na svoje zmožnosti, gostitelj pa ne sme zahtevati nadur (če je v pogodbi 25 ur na teden, se jih ne sme preseči). V primeru, da gostitelj z neupoštevanjem dogovora škodi popotniku, lahko le-ta stopi v stik s 24/7 urno podporo na aplikaciji. Če je nespoštovanje dogovora dovolj očitno, se preseli v najbližjo nastanitev, Worldpacker pa povrne pri tem nastale stroške. Seveda pa ima tudi gostitelj možnost odsloviti in negativno oceniti popotnike, ki ne upoštevajo dogovora.

Najina prva izkušnja v Iwanai Resortu (v mestu Iwanai, Hokaido)

Aplikacija torej ponuja sodelovanje z gostitelji po vsem svetu. Ker pa so kapacitete gostiteljev omejene, interes zanje pa velik, so mesta hitro zapolnjena. Delo sva začela iskati le mesec pred odhodom, zaradi česar sva že v štartu imela manjšo izbiro. Prav tako sva kot par imela manjšo izbiro del, saj jih ne sprejemajo. Na srečo je Jure našel delo za naju v mestu Iwanai na otoku Hokaido. Ribiško mestece, obdano s hribi, je v zimskem času znano po prvovrstnem pršiču. Gostitelj, smučišče Iwanai resort, sodeč po komentarjih daje vtis korektnosti in spoštovanja dogovorjenih delovnih ur. Delo vključuje barvanje, renoviranje in čiščenje. Ker se nama tovrstno delo dopade, sva 25 ur najinega časa na teden zamenjala za zasebno sobo, wi-fi ter vse obroke. S tem bova videla še nekaj več Japonske, kot je bilo prvotno v načrtu :) Po nekaj izmenjanih sporočil z lastnikom je bil datumski okvir postavljen. Mesec dni, od 6. novembra do 6. decembra. Juhuu!

Sicer nisva vedela, kaj lahko pričakujeva, a naravnana sva bila pozitivno ter pripravljena dati vse od sebe v okviru najinih zmožnosti. Na avtobusni postaji je v mraku pod razsvetljavo izstopal bel kombi. Nič, to je to, greva notri.

"Hi, my name is Kye". "Hi, my name is also Kye". Kaj, oba imata enako ime? In oba sta iz Kanade? Zanimivo :D "Hi, we are Maja and Jure, nice to meet you".

Po 10 minutah vožnje in pogovora, se pripeljemo do nastanitve. Vstopiva v starejšo hišo in nama pokažeta dnevno sobo, kuhinjo, kopalnico in stranišče na "štrbunk". Nadstropje više lahko izbirava med tremi sobami in izbereva tisto, ki deluje najtopleje. Hiša je namreč brez centralnega ogrevanja, zunaj pa že sneži. Ko odloživa nahrbtnike, naju že preseneti prvi član družine ščitastih stenic ali po domače »smrdljivec«. Kmalu zagledava še naslednjega in tako v tem večeru odstraniva vsaj 100 članov te neprijetne skupnosti. Nikoli še nisva imela tako neprijetnega občutka ob odhodu v posteljo, tudi vzglavnik in posteljnina niso bili čisti. Do polnoči sva bedela, nato pa z muko in v upanju, da smrdljiva zalega ne zleze še na naju, utrujena zaspala.

Prav malo je manjkalo, da bi že naslednji dan odšla, a sva se odločila počakati vsaj na prvi delovni dan. In ko sva spoznala lastnika, najinega »šefa«, sva si oddahnila. Na naju je takoj naredil vtis dobrega in razumnega človeka. Najino nezadovoljstvo je hitro ublažil s pojasnilom, da na žalost vsako leto žuželke ravno v tem času na veliko silijo v hiše in stanovanja, kjer iščejo zavetje in toploto (preživetveni nagon pač😊) in da nikakor nisva edina s to težavo. Po službi sva se tako junaško podala v čiščenje, pranje in sesanje. Kmalu je soba postala primerna za bivanje, živalic več ni bilo naokrog in od takrat naprej sva mirno spala. »Kakor si boš postal, tako boš spal.«😊

Bivala in delala sva torej na območju Iwanai Resorta, smučarskega središča, ki s svojo ponudbo CAT Skiing (znan tudi kot Snowcat Skiing) privablja smučarske in deskarske navdušence iz vsega sveta. Gre za prestižno obliko smučanja po svežem pršiču in vijuganja med drevesi, pri katerem te na vrh pripelje Snowcat ali po domače ratrak (v ta namen nekoliko prilagojen). V najvišji sezoni je zaradi zagotavljanja visoke kakovosti smučanja na voljo le 24 prostih mest, za enodnevno pustolovščino pa je treba odšteti 207000 jenov, kar je nekaj več kot 1200€. Tako so najini gostitelji zaznali poslovno priložnost in v bližini kupili hotel, ki ga sedaj prenavljajo.

Najino delo je bilo čiščenje nastanitev za sezonske delavce hotela ter čiščenje oken. Poleg tega pa smo bili vsi prostovoljci angažirani tudi še pri barvanju stare fasade, saj je bila že napovedana prva večja pošiljka snega. Zaradi tega sva v enem tednu nabrala nekaj več ur od dogovorjenih, kar nama je prav prišlo pri dveh »vikend« izletih, najprej v Otaru in naslednji konec tedna v Sapporo.

Celomesečna izkušnja nama je bila kljub ne ravno obetavnemu začetku zelo všeč in sama sreča, da po prvem razočaranju nisva odšla. Spoznala sva nove ljudi, navezala nove stike, bolje spoznala Japonsko, prvič šla v onsen (topli vrelci in kopališča), spet spoznala kaj novega drug o drugem, skupaj delala in še in še :)

Kar veliko nepozabnega😊.