Riserva Naturale Orientata Zingaro

Zadnja plača

Danes je dan, ko zadnjič, za nekaj časa, slišiva od redne zaposlitve.. in to je bilo zadnje nakazilo plače. Vesela sva, da je na račun priteklo še nekaj evrov, a ob enem se v mislih podi grenak priokus realnosti. Ja, denar je za običajnega človeka postal najpomembnejše sredstvo v življenju. Z njim vsakodnevno kupujemo osnovne stvari za preživetje. Kupujemo vodo, hrano, ogenj (plin/elektriko), da si lahko skuhamo makarone ali meso, da o zdravju sploh ne govorimo. Kaj kmalu začneš razmišljati o tem, koliko so nas za življenje res pripravili v šolah. Vsem je na začetku jasno, da se moraš zaposliti, če želiš priti do denarja. Vendar pa ima to svojo past in to je - čas. Za redno plačo, če seveda svoje delo delamo vestno in korektno, samo nagrajeni poleg denarja še z približno 23 dni dopusta letno. 2 tedna, oziroma 10 delovnih dni naj bi porabili v kosu za glavne počitnice. Ostane nam še 13 dni, ki si ga lahko razporedimo čez celo leto, če seveda šef odobri dopust in se ne prekriva z dopustom sodelavca. Kakorkoli, to je premalo za najino odločitev in ta, da dava odpoved, je bila na mestu. Za 1 leto je vsak od naju zamenjal 18000€ za prosti čas in raziskovanje sveta. To pa nama trenutno pomeni več kot denar. 

 

Odprava v Riserva Naturale Orientata Zingaro

Po zajtrku se usedeva v avto in odpeljeva po ovinkasti cesti proti že znani lokaciji Riserva Naturale Orientata Zingaro. Ker sva dovolj zgodna, danes pred nama ni nepregledne kolone vozil in kmalu parkirava na še ne preveč zasedenem parkirišču. Na vstopni točki plačava vstopnino in pri tem paziva, da se ne nasloniva na ravno prebarvane lesene letvice. Urejena pot vodi ob tirenskem morju, kjer najdemo kar 7 različnih plaž in več muzejev, ki prikazujejo lov na tuno in različne obrti, ki so se pojavljale na tem delu Sicilije. Pot je nezahtevna, s prečudovitimi pogledi na morje, vije pa se med majhnimi palmami in velikimi kaktusi. Edino težavo na poti predstavlja sonce, kateremu se težko izognemo, saj sence skoraj ni. Celotna pot (tja in nazaj) je dolga cca 14km. No midva sva se vmes osvežila kar 2x. Prvič na Cala della Disa, nato pa še na Cala tonnarella dell'uzzo. Vse skupaj je vredno ogleda, plaže so čudovite, pot je primerna za vsakogar, cena vstopa je 5€ na osebo, vendar pa si je potrebno za vse skupaj vzeti skoraj cel dan. Za zaključek poti pa sva si privoščila še kavo, ki jo prodajajo ob vhodu v park.

prvi pogled proti čudovitim plažam

cel čas poteka prijetna in enostavna pot do plaž

kam greva sedaj? :)

gekon na štoru

Lov na pekarno

Sonce, voda in pot so naju dobro zdelali in telo nama je sporočal eno: treba bo jesti! Odpraviva se proti mestu, kjer sva že prejšnji dan zasledila manjšo pekarno. Plačava parkirnino (1€/h) in greva v lov za italijanskimi dobrotami. Sprehodiva se po ulici kjer naj bi bila, a pekarne ni. Greva ulico višje.. "tu je ni" pregledava še ulico naprej.. pekarne ni. Vrneva se na izhodišče in glej, stojiva pred pekarno! Kako lačen moraš biti, da ne vidiš očitnega. Tudi nos naju je pustil na cedilu. Kako pa, če so se že vsi pripravljali restavracije na večerjo. Vstopiva v trgovinico in zagledava focaccio. Maja izbere tisto z češnjevimi paradižniki, jaz pa čebulno. Pojeva jo kar pred pekarno, saj imajo za to postavljeno klop ter senčnik. Srečna se odpraviva proti hotelu, kjer si za večerjo narediva še tortilje in se po dolgem dnevu odpraviva spat.

Maja&Jure